NeoDance - info na slovenskom

"NeoDance" je izraz duše in duha neolitske kulture, ki je obstajala na tleh stare Evrope, posebej Hrvaške (Danilo – Hvar kultura), opisane v knjigah A. P. Kezeleta "Povratak Boginje", “Duša Stare Europe”, “Ena svetloba” in “NeoDance”.

Ta pozabljena civilizacija je tisoče let (8000–3500 pr. n. št.) živela v miru in enakosti, negovala pa je spoštovanje do celotnega življenja. O njej je danes znanega bolj malo, vemo pa, da so spoštovali oba, žensko (Boginja) in moško božansko načelo. Vemo tudi, da je bil eden izmed najvažnejših izrazov njihove kulture ritualno gibanje, se pravi ples!

"NeoDance" (beseda je nastala s kombinacijo besed 'neolitski' in 'ples', vendar da hkrati slutiti, da gre za nekaj novega – 'neo'), je praktičen način izražanja in spoznavanja vesolja, našega najglobljega jaza in božanskega načela povsod okoli nas.
Adrian je v knjigi 'Povratak Boginje' ponudil tudi praktične načine oživljanja prastare neolitske kulture, iz katere se lahko mnogo naučimo. Eden od teh načinov je ritualni gib oziroma ples.

Iz znanja o davni preteklosti in različnih kulturah, ki so takrat cvetele, je nastala nova paradigma, na osnovi katere se lahko spremeni tudi naša prihodnost.

Nastajajo tudi nove-stare prakse, ki nas znova opozarjajo, kdo smo in zakaj smo pravzaprav tukaj.

smisao_plesa

Smisel plesa

V današnjem svetu ima ples dve vlogi. Prva vloga je zabava. Večina ljudi o plesu pravzaprav niti ne razmišlja drugače kot o obliki zabavnega preživljanja prostega časa. Manjši del pristopa k plesu rekreativno. Aerobična aktivnost plesanja je podobna športu in tako se ples pojavlja tudi kot zdrava telesna aktivnost.

V davni preteklosti pa ni bilo tako. Ples je bil eden izmed prvih izrazov človekove kreativnosti. Pravzaprav je bil gib, ki je osnova plesa, obravnavan kot glavna značilnost življenja. Če je nekaj živo, potem se premika. Če ni gibanja, ni niti življenja. Ritem gibanja, položaji telesa, ki se izmenjujejo na pravilen ali spontan, nepredvidljiv način, pa tudi glasba, ki je neizbežno sledila gibanju, so postali prvi in najznačilnejši izraz povezanosti človeka in vesolja. Dokler so ljudje plesali, so bili živi!

Pravzaprav, dokler so plesali, jim je bilo tudi lepo. Ritmično gibanje telesa namreč ustvarja tudi posebno stanje zavesti, ki ga imenujemo ekstaza. Včasih je blaga in podobna udobju, včasih pa tako močna, da zasenči vse ostalo in plesalcu odkrije nove dimenzije resničnosti.

V neolitiku je ples predstavljal enega najznačilnejših izrazov človekove duhovnosti. Bil je tehnika, s katero so raziskovali ljudsko zavest in se povezovali z božanskim. Kasneje je zgodovina prinesla druge poglede na svet. Duhovnost je postala stroga in asketska, religije pa so ples prepovedale, ker je predstavljal preveč zemeljsko in 'telesno' aktivnost. Preživel je le kot oblika zabave in umetnosti.

Vendar to, kar je veljalo in bilo pomembno nekoč, velja tudi danes. Kljub temu da so pretekla tisočletja, v katerih je bil smisel plesa pozabljen, to ne pomeni, da se je izgubil. Smisel plesa je v prvi vrsti odkrivanje in izražanje sebe, takoj zatem pa tudi odkrivanje in izražanje božanskega. Plesanje je v prvi vrsti izraz življenja in globoke, resnične duhovnosti.

boginja

Zgodba o Boginji

Neolitska doba je bila doba miru in blagostanja. Na področju Stare Evrope, ki se je razprostirala na severu do Češke preko Balkana, današnje Grčije in Turčije vse do črnega morja, je cvetela velika in prefinjena civilizacija. Podobno je bilo na srednjem vzhodu in v Indiji.

Značilnosti te civilizacije so bile: enakopravnost spolov, nehierarhična družbena ureditev, družbena enakopravnost (brez kast in premoženjskih razlik), odsotnost vojaške strukture in kakršnihkoli struktur represije ter spoštovanje ženskega in moškega božanskega načela, pri čemer so dajali prednost Veliki Materi – Boginji, ki rojeva življenje.

Boginja je bila med ljudmi neolitske civilizacije živa. Spoštovali so jo s svojim življenjem, zadovoljstvom, plesom, običaji in rituali, ki so ustvarjali srečo in slavili prisotnost božanskega v vsakodnevnih aktivnostih.

Vendar je nekje okoli 5000 let pred našim štetjem prišlo do spremembe. S severa so se pričela spuščati nomadska živinorejska plemena. Njihov način življenja je bil zaradi klimatskih sprememb, ki so bogato in plodno zemljo evro-afriškega pasa spremenile v stepe in puščave, primitiven in grob. Ta primitivna plemena s severa so prinesla s seboj bojevit način življenja, dominacijo moških nad ženskami, družbeno hierarhijo, ropanje, vojskovodje in kralje ter moško božanstvo, ki je bilo najpogosteje avtoritativno, zahtevno in ljubosumno.

V naslednjih nekaj tisočletjih so severni osvajalci v valovih poteptali staro kulturo. Pri srečanjih z ljudmi, ki so spoštovali Boginjo, so bili neprizanesljivi. Boginja je morala umreti.

Prva je padla Stara Evropa. Danilo kultura se je počasi preselila na otoke in postala hvarska. Vendar so jo tudi tukaj dosegla plemena tako imenovanih Kurganov. Na področju srednjega vzhoda je nastala sumerska civilizacija, ki je nekaj časa (približno 1000 let) uspela obdržati ravnotežje med moškim in ženskim božanskim načelom, to pa je pomenilo tudi ravnotežje med starim in novim načinom življenja. Vendar je z novimi bojevitimi plemeni s severa rasla tudi potreba po obrambi, zato so miroljubni ljudje Boginje vedno bolj odstopali prostor vojakom, ki so branili domove. V Indiji je Boginja umrla s presahnitvijo velike reke Sarasvati. Vendar se je tam uspela na nek način ohraniti tudi v zgodovinsko-vedskem času in še kasneje, vse do današnjih dni.

Boginja je, v polnem pomenu besede, najdlje živela na Kreti in v nekoliko drugačni obliki med Etruščani. Kasneje je životarila v ljudskih običajih Keltov, Ilirov, Slovanov, Germanov in nekaterih drugih narodov, dokler ji ni v srednjem veku končnega udarca zadalo krvoločno in vojskovanja željno krščanstvo. Smrt Boginje je pomenila konec starega načina življenja. Pomenila je tudi izginjanje enakopravnosti in spoštovanja enakosti. Človeštvo je naredilo mnogo korakov nazaj in krenilo po poti, ki ne da slutiti nič dobrega. V tem trenutku zgodovine se približujemo koncu te poti. Mi, nasledniki osvajalcev in bojevnikov v severa, občutimo posledice njihovih davnih dejanj. Soočamo se z vojnami in grožnjo propada. Nesoglasja med narodi postajajo nesprejemljiva, naš način življenja pa ni v skladu z naravnimi načeli. Rezultat so številni problemi, uničevanje naravnih izvorov in narave same, lakota, pomanjkanje vode in neozdravljive bolezni.

Ali še obstaja upanjec Ali se lahko sedanjost uči od preteklosti in ustvari novo prihodnost? Se lahko Boginja vrne?

Naš odgovor je pritrdilen. Boginja je morda izginila z obličja Zemlje in se skrila v človeško podzavest. A ona pravzaprav ni umrla. Še je tu, med nami. Natančneje, ona je v nas. Skozi nas se lahko vrne v svet in ga ponovno naredi lepega.

Obstajajo načini, da ji pri vrnitvi pomagamo. In kakorkoli se to sliši nenavadno, lahko jo vrnemo s plesom! Lahko jo izplešemo nazaj v življenje! In potem... Lahko bi naredili tudi marsikaj drugega, ampak če že imamo NeoDance, naj bo naš prvi korak plesni!

ndradionice

NeoDance delavnice

Čeprav je edinstven, vključuje NeoDance nekatere podobnosti z obstoječimi plesi ali drugimi telesnimi aktivnostmi. Če bi ga skušali zaradi orientacije zelo okvirno opisati, bi lahko rekli, da je kombinacija joge, tai-chija in sodobnega spontanega plesa. Zanimivo je, da za NeoDance niso potrebne neke veščine ali sposobnosti. Vsak lahko neopleše ne glede na starost, telesne sposobnosti ali talent za glasbo.

NeoDance delavnice bodo potekale v treh stopnjah. Prva se imenuje "Ples narave". Na njej se boste naučili osnovnih elementov NeoDancea. Plesanje narave je pravzaprav plesanje, ki nas usklajuje z naravnimi elementi: Zemljo, Vodo, Soncem in Vetrom. Med njimi je tudi Ples preobrazbe ali Trans (od transformacija).

Na prvi delavnici osvojite položaje, gibe in načine dihanja, ki pripadajo določenim plesom. Učimo se tudi določenih vaj, ki nam služijo kot priprava na dolgotrajno sproščeno plesanje.

Drugo stopnjo NeoDancea imenujemo "Ples zavesti". Za pristop je treba dobro osvojiti osnovne prvine prve delavnice. Nato se pri tem plesu učimo skozi gib in na prvi stopnji naučene ritualne obrazce, izražati sami sebe. Obrazcem iz "Plesa narave" dodamo tudi nove elemente, kot so "prvobitni" zvoki in naravni ritmi, ki jih plesalci z rokami, bobnanjem in s pomočjo drugih tolkal ustvarjajo sami. Eden od pomembnejših (in bolj zabavnih) elementov je tudi iskanje svojega "plesnega imena".

Tretjo stopnjo imenujemo "Ples Boginje" in predstavlja vrhunec uporabe ritualnega giba v ustvarjanju ekstaze in neposrednem okušanju višjih stanj zavesti. Tretja stopnja je odprta samo za pare (ali intimne skupine), ker poseže tudi v področje erotike in seksualnosti.

Prvo in drugo stopnjo NeoDancea boste lahko osvojili na vikend delavnicah, tretja pa bo potekala samo po dogovoru. Poleg delavnic bodo organizirane tudi "kozmične proslave" v obdobjih sprememb naravnih ciklusov (začetek letnih časov in podobno).